»Lepota je kulturni proizvod, ki izraža prevladujoče vrednote. V 21. stoletju je lepota pogosto skrajno komercializirana. Radikalna lepota pa je kulturni proizvod, ki izraža željo po družbeni spremembi. Z dejanji in ustvarjanjem si radikalna lepota torej prizadeva spremeniti prevladujoče družbene vrednote. Družbeni projekti »od spodaj« in iniciative so pogosto silnice, ki sprožajo spremembe, saj izumljajo nove prakse in izražajo nove vrednote.«

Sedmi Memefest, danes svetovno največji virtualni festival inovativnih in družbeno odgovornih komunikacij, se je začel. Rok za oddajo del je 20. maj 2008. Memefest spodbuja, goji in nagrajuje inovativne in družbeno odgovorne komunikacijske pristope. V sedmih letih je iz lokalne iniciative zrasel v globalno priložnost in dogodek, na katerem so do sedaj sodelovali ustvarjalci iz več kot 50 držav.

Osrednji del Memefesta tudi letos predstavljajo tekmovalne kategorije:sociologija,komunikologija in vizualne komunikacije,namenjene dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki jih spodbujamo k upodobitvi njihovega videnje komunikacijskega delovanja na osnovi izhodiščnega vizualnega teksta.Za vse študente je udeležba na festivalu še vedno brezplačna!

Po končanem prijavnem roku bo žirija prispela dela ocenila. Udeleženci festivala imajo vpogled v ocenjevanje, prejmejo pa tudi pisne strokovne komentarje svojega prijavljenega dela. Vsa prijavljena dela bodo objavljena na naši spletni strani in tako postavljena na ogled mednarodni javnosti.

Najboljša dela dodiplomskih in podiplomskih študentov v vseh kategorijah bodo nagrajena z nagrado odličnosti. Rezultati bodo konec junija objavljeni na naši spletni strani. Sledila bo podelitev nagrad. Posebno nagrado pa bodo prejeli tudi avtorji petih najbolje ocenjenih del v kategoriji »Beyond«.

Več o Memefestu 2008 >>

Prenova programov sicer poteka na vseh zavodih. Iz razpisov za vpis pa je razvidno, da bolonjskih študijskih programov v večini še niso razpisali zavodi na področju umetnosti (akademije), pedagogike (izobraževalne vede - pedagoške fakultete), sociale, zdravstva ter naravoslovja in računalništva.

Natančnega podatka o tem, koliko starih programov je že preoblikovanih, ni mogoče pridobiti, saj zamenjava ne poteka po načelu 1:1. Stari univerzitetni programi imajo po večini dva naslednika, zelo pogosto pa so (nekoč) smeri posameznega programa danes samostojno preoblikovane v samostojni program. Okvirna ocena je, da je prenovljenih polovica programov, šele skromni začetki so opazni pri doktoratih.

Bistvo bolonje

Podpis deklaracije o Evropskem visokošolskem prostoru v Bologni, junija 1999, je pomembno pripomogel k odločitvam, sprejetim po tem datumu. Komunike o uresničevanju bolonjskega procesa, sprejet na konferenci ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, v Berlinu, 19. septembra 2003, podpisnicam deklaracije nalaga odločitve o novi strukturi študija. Uvajala naj bi se postopoma, v celoti naj bi zaživela leta 2010. Prednostni cilji do leta 2005 so bili trije: uveljaviti nacionalne sisteme za zagotavljanje kakovosti, sprejetje sistema z dvema glavnima stopnjama in uveljavitev sistema lahko prepoznavnih in primerljivih stopenj.

Z deklaracijo so si države podpisnice zastavile skupni cilj, ob hkratnem polnem upoštevanju in spoštovanju različnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije. Do leta 2010 naj bi z medsebojnim sodelovanjem zgradile odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in zaposlovanje, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente.

Absulventski staž

Vsebinsko gledano so bolonjski študijski programi zasnovi tako, da se diploma pripravlja (in zagovarja) v sklopu zadnjega letnika oz. semestra študija na 1. oziroma 2. bolonjski stopnji. Potrebe v tem smislu po absolventskem stažu tako ni, saj je študij časovno prilagojen obveznostim študenta, da jih lahko opravi znotraj uradnega trajanja študijskega programa.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (11. april 2008)

V strankah je mogoče pridobiti celo različne lestvice, na katerih straneh je mogoče najlaže vplivati. Po eni takih lestvic je najbolj zaščitena stran finance.si, stopnjo niže je večina resnih medijev, kot so Delo.si, Dnevnik.si, 24ur.com in rtvslo.si. Čisto na dnu pa sta dolgo bila direkt.si in žurnal24.si. Politične stranke, oglaševalci ali interesne skupine lahko vplivajo na vsako spletno anketo, denimo s pomočjo mreže članov. Seveda so mogoče manipulacije, na primer z raznimi skupinskimi akcijami, pravi Arih. "Glasovanje je mogoče tudi avtomatizirati. Programi so narejeni pametno, tako da ne klikajo pretirano hitro in da niso preprosto izsledljivi."

Zavrl je dejal, da tudi v medijih točno vedo, da to niso javnomnenjske ankete. Predvsem javna televizija bi morala gledalce opozoriti, da rezultat plačljivih telefonskih glasovanj ne kaže nujno javnega mnenja, ampak je pogosto odvisen od organiziranosti in denarja, ki so ga vložili tisti, ki hočejo vplivati na rezultat, pravi Zavrl. To ni merjenje javnega mnenja, ampak marketinško orodje medija za stik z uporabniki, ki ga hkrati marketinško uporabijo tudi tisti, ki hočejo vplivati na uporabnike. Zavrl je še opozoril, da je igra tudi nekoliko tvegana, gledalcev in bralcev namreč ni pametno preveč zlorabljati, saj se pretiravanja lahko maščujejo.

Vir: Delo (2. april 2008)

Vir: Slovenska znanstvena fundacija, 24.4.2008

Na javni razpis je prispelo preko 70 vlog. Sofinanciranje programa raziskovalnega dela so odobrili 68 mladim raziskovalcem, kar je največ od pričetka izvajanja programa »Mladi raziskovalci iz gospodarstva« doslej.

Tako kot v preteklih letih bo večina mladih raziskovalcev izvajala raziskave na področju tehniških ved. Nad drugem mestu so naravoslovno-matematične vede, na tretjem pa interdisciplinarne raziskave.

Večina mladih raziskovalcev bo zaposlena v podjetjih. Šest pa jih bo zaposlenih v tehnoloških centrih.

Zaključen javni razpis Mladi raziskovalci iz gospodarstva je objavljen tudi na straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Vir: Večer (2. april 2008)

Pipin odprti termin: Oglaševanje 2.0 (Domen Savič)

Če so bile še pred leti dolgočasne pasice nekaj najbolj privlačnega in so oglaševalci spletne uporabnike posiljevali z lebdečimi oglasi in tonami oglaševalskega besedila, se letos namesto vsebine bolj poudarja skupnost. Uporabniki se spreminjamo v hodeče oglase, kjer z vsakim dejanjem izražamo pripadnost znamki oziroma izdelku. Spletne skupnosti, blogi, in socialne mreže postajajo vse bolj pomembni digitalni billboardi, kjer se dnevno zamenja več milijonov parov oči.

Kako dobro so podjetja v Sloveniji pripravljena na novo dobo spletnega oglaševanja in kaj se lahko naučimo iz tujine, bo na predavanju predstavil univ. dipl. nov. Domen Savič, ki je nedavno prestopil v oglaševalske vode, o spletnih skupnostih in spletu 2.0 pa predava že več let.

sreda, 7.5. ob 19:00

Spletne urice: O'Reilly Web 2.0 Expo (Jure Čuhalev)

O'Reilly Web 2.0 Expo je ena od največjih konferenc na področju spletnih tehnologij. Kot se za takšen dogodek spodobi, je bila tudi letos predstavljena vrsta novosti. Najbolj odmevni med njimi sta bila Microsoftov odgovor na splet: LiveMesh in Yahoo Search Monkey - semantični splet v vašem iskalniku.

Na Spletnih uricah v sredo, 7.5. ob 19h bo Jure Čuhalev, community manager pri Zemanti, pobližje predstavil pomembnejše novosti konference.

ponedeljek, 12.5.2008

Kiberpipin računalniški muzej: 30 let x86 arhitekture (razstava procesorjev)

Letos mineva natanko 30 let, odkar je podjetje Intel predstavilo mikroprocesor 8086, ki predstavlja prvi mikroprocesor t.i. x86 arhitekture. Ta arhitektura (poenostavljeno lahko rečemo, da je arhitektura procesorja njegova zasnova in zgradba) povsem prevladuje na tržišču osebnih računalnikov, uporablja pa se na praktično vseh področjih. Podjetje IBM je leta 1981 izdelalo osebni računalnik IBM PC (model 5150), v katerega so vgradili Intelov mikroprocesor 8088, zasnovan na 8086, in s tem pričeli dobo x86 arhitekture v osebnem računalništvu.

Razstava Kiberpipinega računalniškega muzeja, ki bo na ogled v prostorih Kiberpipe na Kersnikovi ulici 6 v Ljubljani od 12.5.2008 (vsak delovni dan med 11. in 21. uro), v mesecu juniju pa v avli Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, bo prikazala 30 letni razvoj mikroprocesorjev x86 arhitekture, kronološki pregled skozi zbirko procesorjev, način izdelave mikroprocesorjev ter podrobnejši opis same arhitekture.

Statistika kot samostojna znanstvena veda se je po drugi svetovni vojni izjemno razvila, rezultate njenega razvoja pa izkorišča praktično vsaka znanstvena disciplina. Po pomoč k statistiki se zatekajo tudi razne strokovne službe, od mnogih področij državne uprave do oddelkov za raziskave v podjetjih.V Sloveniji se podiplomski študij statistike izvaja že od leta 2002/2003. Na Univerzi v Ljubljani so se odločili za interdisciplinaren program iz statistike. Predvideni program predvideva za sedaj izvajanje štirih modulov (biostatistika, družboslovna statistika, matematična statistika in uradna statistika), v bodoče pa bodo verjetno vključeni še moduli za potrebe drugih znanstvenih disciplin.

Cilji programa so:

• Poglobiti temeljno znanje iz statistične teorije.
• Poglobiti znanje iz statistike, ki je osnova za posamezne znanstvene discipline.
• Poglobiti statistična znanja, ki so specifična za posameznega slušatelja.
• Poglobiti znanja, specifična za znanstveno disciplino, v kateri se uporablja statistiko.

Študijski program za pridobitev magisterija traja dve leti (štiri semestre) in obsega 120 kreditnih točk. Študijski program za pridobitev doktorata znanosti pa traja 4 leta in obsega 240 kreditnih točk. Organizirani del pouka (predavanja, seminarji) se izvede po programu za magistrski študij, ostalo pa je namenjeno individualnemu raziskovalnemu delu študenta.

Več o samem študiju si lahko prebrete v brošuri (word, 506 KB) ali v angleškem jeziku (word, 384 KB).

Cilj in namen okrogle mize je bil:

• Opozoriti in spodbuditi slovensko javnost k razpravi in iskanju možnih rešitev kako doseči višjo raven znanja učencev in dijakov na področju računalništva in informatike.
• Osvetliti trenutno stanje z vidika izobraževalcev (vzgojitelji, učitelji, profesorji, mentorji) in končnih uporabnikov teh znanj (izobraževalne in raziskovalne institucije, gospodarske organizacije, nevladne institucije) ter zunanjih podpornikov sedanjega sistema izobraževanja.
• Prispevati nekaj idej za izdelavo strateškega načrta RS za področje računalništva in informatike.

Sporočilo okrogle mize:

Na slovenskih fakultetah opažajo slabše obvladanje veščin programiranja in sploh motivacije za programiranje s strani študentov, ki se vpisujejo na fakultete. Dejstvo je, da predmet Informatika pač ni ekvivalenten računalništvu in posledično je programiranja v marsikateri srednji šoli čedalje manj. Stvar se odraža tudi v pomanjkanju navdušenja za programiranje pri samih študentih (vsaj v začetnih letnikih), ki imajo pred vstopom na fakulteto morda zgrešeno predstavo, kaj računalništvo sploh je. Računalništvo in informatika pač nista isto. Od računalničarjev se pričakuje več računalniške, programerske kreativnosti, ne le pismenost.

Del rešitev bi morda lahko bile izven in obšolske dejavnosti (v osnovnih in srednjih šolah), torej primerne oblike dela z nadarjenimi in tistimi, ki jim samo v šoli pridobljeno znanje ne zadošča in želijo več. Seveda se spet zatakne pri motivaciji osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, verjetno tudi preobremenjenosti, in ne nazadnje v čedalje slabšem obvladovanju programerskih veščin tudi pri samih učiteljih. Temu se da izogniti s povezovanjem in vključevanjem zunanjih mentorjev – strokovnjakov in podjetij, ki že imajo izdelane kadrovske strategije. V tem segmentu so pomembne tudi aktivnosti ZOTKS na vseh nivojih (od vrtcev in osnovnih šol naprej) s tekmovanji iz znanja, z različnimi dnevi računalništva po šolah, poletnimi šolami in delavnicami idr.

Rezultati tekmovanj iz znanja >>

14. festival računalništva in informatike >>

Najpomembnejša lastnost portala DiKUL je, da predstavlja enotno vstopno točko do elektronskih informacijskih virov UL ob upoštevanju vseh licenčnih posebnosti. To mu omogoča združevalni iskalnik, s pomočjo katerega uporabniki na enostaven način preiskujejo do 20 elektronskih informacijskih virov hkrati. OpenURL povezovalnik omogoča tvorbo ustreznih spletnih povezav do pripadajočih celotnih besedil in ostalih spremljajočih dokumentov. V okviru portala so na voljo Katalog informacijskih virov UL, Katalog elektronskih revij UL, že predhodno omenjena Dela Univerze, možnost oblikovanja lastnega profila, RSS obveščanje in blog.

Portal DiKUL je 24 ur dnevno in 7 dni tedensko dostopen od koderkoli, ne glede na lokacijo in status uporabnika, se pa razlikujejo pravice posameznih uporabnikov. Osnovno pregledovanje spletniv virov je prosto dostopno za vso javnost, popolno uporabo t.j. iskanje po vseh elektronskih informacijskih virih ter dostop do dokumentov v celotnih besedilih omogoča uporaba portala za uporabnike Univerze v Ljubljani s pomočjo ustrezne digitalne identitete. Dostopnost z oddaljenih lokacij je še posebej pomembna za številne uporabnike, ki ne prihajajo z UL in niso člani ene izmed knjižnic UL. Iskanje bodo lahko izvajali po tistih informacijskih virih, ki to omogočajo brez dodatne avtentikacije. Pri tem ne gre le za vire iz okolja odprtega dostopa, temveč za veliko kakovostnih bibliografskih virov, ki neavtoriziranim uporabnikom omogočajo iskanje, ne pa tudi dostop do celotnih besedil. Tako bo portal lahko služil tudi študentom in pedagoškim delavcem na ostalih univerzah v Sloveniji, raziskovalcem na inštitutih in drugim uporabnikom, ki jih zanima literatura določenega področja.

Vir: Univerza v Ljubljani, 22. 4. 2008

Majske igre so že tradicionalno kombinacija športa, kulture in zabave. Najde se za vsakega študenta nekaj. Od nogometa, košarke, pikada, plavanja... Kultura se lahko pohvali z zelo raznolikim programom od potopisnih programov, koncertov, plesov, inprolige... Zabavni program pa je sestavljen iz večih koncertov: otvoritve, dan Mestnega loga, Rožnika, ter zaključka, ki bo za Bežigradom.

Letošnje majske igre se bodo odvijale od 5. - 21. maja z lokacijami v Rožni dolini, za Bržigradom, Mestni log, Študentski dom Litostroj itd.

Podrobnejši program >>